Vintage poster
Blow Up
Prix régulier
€24,99
Prix réduit
€21,99
Livraison offerte
Ne traînez pas ! Il ne reste plus que 20 exemplaires disponibles !
20 commandes dans les 24 dernières heures.
Z našim Blow Up posterjem odkrijte vso vizualno in čustveno intenzivnost filma skozi naše očarljive slike. Potopite se v skrivnostni in vznemirljivi svet te ikonične kinematografske mojstrovine, kjer se resničnost in iluzija prepletata v obsedenem iskanju resnice. Raziščite vznemirljiva čustva, osupljivo estetiko in nepozabne predstave tega ikoničnega filma, ki je zaznamoval zgodovino kinematografije. Priskrbite si plakat 'Blow Up' zdaj in se prepustite nepozabni kinematografski izkušnji.
- Lastnosti papirja:
- 🎨 Canvas: globalni standard v smislu tiskanje in posnemanje videza »platna«.
- Plakat privzeto vsebuje 4 cm bel rob za okvirjanje (okvir ni priložen). Če tega ne želite, izberite »brez bele obrobe«.
- ✅ Velikost: na voljo je več možnosti. ✅
- Visoka UV odpornost.
- Živost barv največ, brez odsevov.
- Papir reciklirano, kar zagotavlja spoštovanje okolja.
- Ovit plakat previdno in dostavljeno v zaščitna cev za popolna zaščita.
-
BREZPLAČNA STANDARDNA DOSTAVA.
⚠️ Okvir ni vključen. ⚠️
Opis tega plakata Blow Up
Blow-Up (včasih imenovan Blowup ali Blow Up) je skrivnostni triler iz leta 1966, ki ga je režiral Michelangelo Antonioni in produciral Carlo Ponti. To je bil Antonionijev prvi povsem angleški film, v katerem poleg Vanesse Redgrave in Sarah Miles igra David Hemmings. Predstavljen je tudi model Veruschka iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Zaplet filma je navdihnila kratka zgodba Julia Cortázarja "Las babas del diablo" (1959).
Zgodba je postavljena v modno subkulturo Swinging London iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in spremlja modnega fotografa (Hemmings), ki verjame, da je nehote ujel umor na film. Scenarij sta režirala Antonioni in Tonino Guerra, angleški dialog pa britanski dramatik Edward Bond. Snemalec je bil Carlo di Palma. Nediegetično glasbo v filmu je posnel jazzovski pianist Herbie Hancock, nastopa pa tudi rock skupina Yardbirds.
V glavnem tekmovalnem delu filmskega festivala v Cannesu je film Blow-Up osvojil zlato palmo, največjo čast festivala. Ameriška izdaja filma iz obdobja kontrakulture z eksplicitno spolno vsebino je bila v neposrednem nasprotju s hollywoodskim produkcijskim kodeksom. Njegov poznejši uspeh pri kritikih in blagajnah je vplival na opustitev kodeksa leta 1968 v korist sistema ocenjevanja filmov MPAA.
Blow-Up je navdih za naslednje filme, vključno s The Conversation (1974) Francisa Forda Coppole in Blow Out Briana De Palme (1981). Leta 2012 je bil Blow-Up uvrščen na št. 144 na vidiku & Zvok v največjih filmih na svetu.
Potem ko je fotograf Thomas prenočil v pisarni, kjer je snemal fotografije za knjigo umetniške fotografije, zamuja na fotografiranje z manekenko Veruschko v svojem studiu, zaradi česar zamuja na seanso z drugi modeli pozneje zjutraj. Dolgočasi se in odide ter pusti modele in produkcijsko osebje v težavah. Ko zapuščata studio, dve nadebudni najstnici prosita za pogovor z njim, vendar Thomas odide in ga obišče v starinarnici.
Ko se potepa po parku Maryon, Thomas fotografira dva zaljubljenca. Ženska, Jane, je besna, ker jo fotografirajo, in lovi Thomasa, zahteva njegov film in mu na koncu poskuša iztrgati fotoaparat. Zavrne in jo fotografira, ko beži na travnik. Thomas se nato sreča s svojim agentom Ronom na kosilu in opazi moškega, ki mu sledi in gleda v njegov avto. V njen studio pride Jane, ki obupano prosi za film. S Thomasom se pogovarjata in flirtata, vendar ji on namenoma poda drug zvitek filma. Ona pa zapiše lažno telefonsko številko in mu jo da.
Thomas, radoveden, večkrat poveča črno-beli film Jane in njenega ljubimca. Razkrivajo, kako Jane strmi v tretjo osebo, ki s pištolo preži med drevesi. Thomas navdušeno pokliče Rona in trdi, da je njegovo improvizirano fotografiranje nekemu človeku morda rešilo življenje. Thomasa zmoti trkanje na vratih in spet sta dekleti, s katerima se zajeba v svoji delavnici in zaspi. Ko se zbudi, ugotovi, da upajo, da jih bo fotografiral, vendar ugotovi, da je na fotografijah parka morda še kaj več. Pove jim, naj odidejo, rekoč: "Jutri! Jutri!"
Ob natančnejšem pogledu na zamegljeno postavo pod grmom Thomas posumi, da je bil moški v parku kljub vsemu morda umorjen v času, ko se je Thomas prepiral z žensko za vogalom.
p>Ko se zvečeri, se fotograf vrne v park in najde moško truplo, vendar ni prinesel fotoaparata in ga prestraši zvok vejice, ki se lomi, kot bi hodil. Thomas se vrne in ugotovi, da je njegov studio izropan. Vsi negativi in odtisi so izginili, razen zelo zrnate eksplozije tega, kar bi lahko bilo telo.
Ko se pripelje v mesto, zagleda žensko in ji sledi v klub, kjer Yardbirds z Jimmyjem Pageom in Jeffom Beckom na kitari ter Keithom Relfom na vokalu izvajajo pesem "Stroll On". Brenčanje v Beckovem ojačevalcu ga tako razjezi, da si na odru zlomi kitaro, nato pa svoj vrat vrže v množico. Sledi nemir. Fotograf zgrabi vrat in pobegne iz kluba, preden mu ga kdo uspe iztrgati. Potem se zamisli, vrže na pločnik in odide. Mimoidoči zgrabi vrat in ga vrže nazaj, ne zavedajoč se, da izvira iz Beckove kitare. Thomas nikoli ne najde izmuzljive ženske.
Na zasvojeni zabavi v hiši ob Temzi blizu središča Londona fotograf najde Veruschko, ki ji je povedala, da gre v Pariz; obraz, pravi, da je v Parizu. Thomas prosi Rona, naj pride v park kot priča, vendar ga ne more prepričati o tem, kaj se je zgodilo, ker je Ron zelo omamljen. Namesto tega se Thomas pridruži zabavi in se zbudi v hiši, ko sonce vzhaja. V park se vrne sam, a ugotovi, da trupla ni več.
Znano je, da Thomas opazuje mimičarsko skupino, ki igra teniški dvoboj, ga pritegne, čez nekaj časa pobere namišljeno žogico in jo vrne obema igralcema. Ko gleda mimiko, se zasliši zvok igranja žoge in njegova podoba zbledi, tako da na koncu filma ostane samo trava.
