S tem plakatom filma The Never Ending Story ponovno odkrijte čudoviti svet fantazije, ki vas bo popeljal neposredno v otroštvo!
- Lastnosti papirja:
- 🎨 Canvas: globalni standard v smislu tiskanje in posnemanje videza »platna«.
- Plakat privzeto vsebuje 4 cm bel rob za okvirjanje (okvir ni priložen). Če tega ne želite, izberite »brez bele obrobe«.
- ✅ Velikost: na voljo je več možnosti. ✅
- Visoka UV odpornost.
- Živost barv največ, brez odsevov.
- Papir reciklirano, kar zagotavlja spoštovanje okolja.
- Ovit plakat previdno in dostavljeno v zaščitna cev za popolna zaščita.
-
BREZPLAČNA STANDARDNA DOSTAVA.
⚠️ Okvir ni vključen. ⚠️
Opis tega filmskega plakata Neskončna zgodba
Neskončna zgodba je nemško-ameriški fantastični film, ki je izšel leta 1984 in ga je režiral Wolfgang Petersen, ki je tudi eden od scenaristov. Vzornik je istoimenski roman Michaela Endeja. Film zajema le prvo tretjino romana. Michael Ende ni bil zadovoljen s filmom in so njegovo ime odstranili iz uvodne odjavne špice; vendar ostaja omenjen v odjavni špici. Film je bil premierno prikazan 6. aprila 1984 v Nemčiji.
Limahlova naslovna pesem The NeverEnding Story je bila sprva uporabljena le v ameriški različici filma. Potem ko se je Limahlova različica uvrstila tudi na evropske lestvice, je bil film ponovno izdan v Nemčiji z ameriškim zvočnim posnetkom.
Desetletnega Bastiana Balthasarja Buxa njegovi sošolci redno nadlegujejo. Med begom se je nekega dne zatekel v rabljeno knjigarno, kjer je srečal starega knjigarnarja Karla Konrada Koreanderja. Bere iz skrivnostne knjige, pred katero pa vztrajno svari Bastiana. Bastian se ne more upreti in ukrade knjigo za branje na podstrešju svoje šole (kjer se skriva). Knjiga se imenuje "The Neverending Story" in govori o skrivnostnem svetu, imenovanem Phantásia. Mladi bojevnik po imenu Atréju se je odpravil na pot, da bi pomagal vladarici Phantásia, otroški cesarici, ki živi v Slonokoščenem stolpu, saj je resno bolna. Istočasno moteča sila, imenovana "Praznina", zajame velika območja države. Izvor Praznine je skrivnosten, vendar se zdi, da je na nek način povezan z nelagodjem otroške cesarice.
Na veliko začudenje in zmedo visokega sveta otroške cesarice je Atréju zadolžen, da razišče okoliščine vladaričine bolezni in najde zdravilo zanjo. Da bi mu zagotovili največjo oblast in magično zaščito, je Atréju zaupan Aurýn, obesek cesarice. Amulet je sestavljen iz dveh kač (ene srebrne in ene zlate), ki se prepletata in grizeta druga drugo. Atréju se takoj odpravi na pot, njegov prvi cilj pa so »močvirja žalosti«. Tu Aurýn doseže svoje prve učinke: Atréju se upre močvirjem, ki v normalnih časih vsakega pohodnika potisnejo v samomor. Na žalost Aurýn varuje le Atréju, medtem ko se njegov zvesti konjiček Artax sam utopi v močvirjih. Ko Atreju sprašuje vladarja močvirij, velikansko in senilno želvo, imenovano "starodavna Morla", o Praznini in otroški cesarici, Morla samo brezveze blebeče. Samo navedba »Oraklja z juga« ponuja Atréju nov cilj.
Toda Atréjuja pot pretirano izčrpa in kmalu mu grozi, da se bo sam potopil v barje. Takrat ga je Fuchur, srečni zmaj, nenadoma zgrabil in odnesel k oraklju na jugu. Tam za oba skrbita vilinec Engywuk in njegova žena Urgl. Engywuk je desetletja preučeval južni orakelj. Ve, da je orakelj sestavljen iz treh skrbno varovanih vrat. Nemogoče je goljufati: naslednja vrata se prikažejo le, če ste uspešno prešli prva. Prva vrata varujeta dve velikanski krilati sfingi. Običajno imajo sfinge mirno zaprte oči. Če pa stopi v njihovo vidno polje nevredna oseba brez samozavesti, sfinge ubijejo pustolovca s svojimi žarečimi očmi. Tudi po tem, ko je bil priča uboju bahavega jezdeca v bleščečem oklepu, se Atréju odloči poskusiti srečo. Komaj mu uspe zgrešiti sfinge. Ko najde druga vrata v orakelj, je osupel: ogromno ogledalo mu pokaže, da Bastian sledi Atréjujevi zgodbi na podstrešju.
Bastian je šokiran, ko vidi, da ga knjiga opisuje popolnoma. Zaveda se, da je tudi sam postal v dobesednem pomenu besede del zgodovine – pred tem ga je torej hotel posvariti knjigarnar. Bastian se kljub temu lahko prisili, da nadaljuje z branjem. Atréju medtem ni nič manj osupel, saj je pričakoval, da bo tam videl svoj odsev ali vsaj pošastno grimaso. Na koncu razume, da mora iti skozi ogledalo. Na drugi strani pa čaka pravi orakelj. Spet so krilate sfinge, a tokrat prijazne. Atréju povedo, da je nič v resnici vzrok za bolezen cesarice in da potrebuje novo ime za ozdravitev. Vendar mu mora to novo ime dati "človeški otrok iz resničnega sveta". Ko želi Atreju vedeti, kako lahko pridobi človeškega otroka iz resničnega sveta, vdre Praznina in uniči orakelj. Atréjuja mora znova rešiti Fuchur, a ga med begom vrže s Fuchurjevega hrbta. Atreju se na koncu zbudi v bližini ruševin starodavnega mesta in sreča Rockbiterja, ki obžaluje izgubo svoje družine in prijateljev. V ruševinah Atréju odkrije freske, ki pripovedujejo o njegovem pustolovskem potovanju. Nenadoma ga preseneti volkodlak po imenu Gmork. Gmork je bitje, rojeno iz niča, katerega naloga je bila dohiteti Atréjuja in ga ubiti v imenu niča. Ker je Fuchur nekoč nepričakovano rešil junaka iz Barja žalosti, je moral Gmork iskati novo sled, ki bi ji lahko sledil.
Gmork na koncu Atreju pove, kaj je Praznina.